Kot turistični vodnik sem preživel na poti že verjetno več kot 2000 dni. To pomeni, da se prično zadeve ponavljati in dobiš občutek, da je turizem uniformiral že skoraj ves svet. Na srečo obstaja še nekaj dežel, kjer je turizem še v povojih. Takšni državi sta bili svoj čas Albanija in Kuba.
Danes je taka država Kirgizija, ki ima podoben problem kot Slovenija - neprepoznavnost. Zato jo obiskujejo predvsem popotniki in pustolovci, kar pomeni, da gre za mehkejšo obliko turizma, ki je bolj prijazna okolju. S tem je povezano tudi prenočevanje. Lokalna posebnost so jurte, ki so bile nekoč mobilni dom nomadov. Država pa tudi vzpodbuja domačine, da del svojih hiš namenijo obiskovalcem, s čimer dobiš še boljši vpogled v vsakdan domačinov. Če ste rojeni v 50 ali 60 letih, boste na kirgizijskem podeželju dobili občutek, da ste se vrnili v čas svojega otroštva.
Glavna ovira za razvoj turizma so slabe ceste, zaradi česar izven prestolnice Biškeka ni avtobusov, kar pomeni odsotnost večjih skupin. Mi se bomo po deželi pomikali s kombiji, ki pridejo do cilja tudi če ni ceste. To se bo v kratkem spremenilo, saj kitajska gradi preko Kirgizije avtocestno povezavo s Kazahstanom. Na cestah prevladujejo avtomobili iz prejšnjega tisočletja, številni so bili narejeni v katerem izmed sovjetskih podjetij.
Kirgizija oziroma Kirgistan pri človeku takoj vzbudi zanimanje in nekako nekako nelagoden občutek, saj že desetlja poslušamo predvsem negativnime informacije, ki prihajajo iz dežel, ki imajo v svojem imenu - STAN, seveda gre za dogodke v Afganistanu in Pakistanu. Vendar ima s temi dogodki Kirgizija ravno toliko skupnega kot Slovenija z vojno na Kosovu. Kirgizija je varna. Narava je skoraj neokrnjena, saj je bila tudi v sklopu Sovjetske zveze Kirgizija predaleč od vsega.
Pri Helii smo navdušeni jedci, zato je tudi hrana eden izmed poudarkov te ture, gre za zanimiv preplet nomadske, kitajske in ruske kuhinje. Pridelana je na zdrav, ekološki način, veliko je zelenjava, na svoj račun pa pridejo seveda tudi ljubitelji mesa.
Nomadske, lahko bi rekli pastirske igre, pripravljajo za svoje veselje. V mestecih je glavni dogodek semanji dan, tudi živinski sejmi so še zelo aktualni.

Ostale zanimivosti vam pa razkrijemo, julija če se nam pridružite na potovanju

Gregor Košec
vodnik Helie



Zakaj mi je Sardinija tako ljuba? Seveda obožujem italijansko kavo, da ne govorim o hrani vendar to najdem tudi drugje po Italiji. Kar me vsakič znova navduši na Sardiniji, je njena čudovita narava, pravljične plaže in prijazni domačini. Kdo sploh so ti Sardinci? Sardi? Italijani? Katalonci? Verjetno nekaj vmes. Njihovo narečje je tako posebno, na njihovo sredozemsko uživaško počasnost sem ljubosumna, njihova dobra volja je nalezljiva.
 
Kratek let iz Trsta, mimo Rima in že prispemo v “Malo Barcelono” kot imenujejo Alghero, to edinstveno italijansko katalonsko dvojezično mesto v Italiji. Sprehod skozi očarljivo zgodovinsko mesto je nepozaben. Mešanica preteklosti in sedanjosti, na koncu pa sprostitev v eni izmed številnih kavarn ob kozarčku sardinskega mikropiva Ichnusa (ste vedeli da Sardinci popijejo največ piva na prebivalca med Italijani?), kdor ima raje vino lahko izbira med izvrstno in pestro ponudbo. Seveda ne gre brez obveznega prigrizka - ovčjega pecorina. Treh stvari, ki jih na Sardiniji ne gre zamuditi. Čudovit prvi dan in priprava na sledečo kolesarsko dogodivščino. Sardinske ceste so večinoma lokalne, vijugaste, tiste ob morju s prekrasno panoramo... Kjer se lahko ustaviš kadarkoli, da poslikaš ta nepozaben razgled, povohaš cvetoč grm ali se samo ustaviš in nadihaš svežega zraka.
 
Pa niso samo zgodovinska mesta kot Alghero ali prelepa Bosa, domačini in hrana, kar me osebno vedno znova prevzame. So tudi nebeško lepe plaže, od umetniško skalnatih, do peščenih oziroma zrnatih. Vse pa kot izmišljene, kot narisane. Čeprav je čas ko smo tam še zgodaj za kopanje v morju, je samo posedeti na njih in uživati v razgledu vredno vsakega prekolesarjenega kilometra. Imamo srečo, saj konec aprila še ni množice turistov in vso to lepoto imamo skoraj zase. S kolesi se podimo do Neptunovih jam, do katerih že samo dostop jemlje dih, vozimo skozi ljubke vasice, mimo privlačnih kavarn, sanjskih plaž, pijemo, jemo eno najboljših kuhinj na svetu.... Seveda v šestih dneh ne moremo videti vse Sardinije ampak kar je vidimo, se vanjo zlahka zaljubimo. Vsaj jaz se. Vsakič znova.

Bi kolesarili po slikah flamskih mojstrov?

Seveda, in še kje... Če vas navdušujejo karakterne pokrajine izberite med temi tremi našimi potovanji:

Dolga leta smo v programu imeli tudi kolesarsko potovanje po Kubi, zdaj pa, ko je ameriška invazija v drugem poskusu le uspela pa smo odnehali. V času socializma Kubancem ni bilo lahko, zdaj se jim zdi, da bo vse lažje.

stran 1 od 2

Naročilo na E-novice

facebook    gplus    Pinterest

Helia d.o.o turistična agencija
Helia d.o.o.
Trubarjeva cesta 8
4260 Bled
Slovenija
Tel.: 04 57 65 600
Fax.: 04 57 65 601
Mob.: 031 544 544
© Helia d.o.o. Vse pravice pridržane. Izvedba ideART