Danes je taka država Kirgizija, ki ima podoben problem kot Slovenija - neprepoznavnost. Zato jo obiskujejo predvsem popotniki in pustolovci, kar pomeni, da gre za mehkejšo obliko turizma, ki je bolj prijazna okolju. S tem je povezano tudi prenočevanje. Lokalna posebnost so jurte, ki so bile nekoč mobilni dom nomadov. Država pa tudi vzpodbuja domačine, da del svojih hiš namenijo obiskovalcem, s čimer dobiš še boljši vpogled v vsakdan domačinov. Če ste rojeni v 50 ali 60 letih, boste na kirgizijskem podeželju dobili občutek, da ste se vrnili v čas svojega otroštva.
Glavna ovira za razvoj turizma so slabe ceste, zaradi česar izven prestolnice Biškeka ni avtobusov, kar pomeni odsotnost večjih skupin. Mi se bomo po deželi pomikali s kombiji, ki pridejo do cilja tudi če ni ceste. To se bo v kratkem spremenilo, saj kitajska gradi preko Kirgizije avtocestno povezavo s Kazahstanom. Na cestah prevladujejo avtomobili iz prejšnjega tisočletja, številni so bili narejeni v katerem izmed sovjetskih podjetij.
Kirgizija oziroma Kirgistan pri človeku takoj vzbudi zanimanje in nekako nekako nelagoden občutek, saj že desetlja poslušamo predvsem negativnime informacije, ki prihajajo iz dežel, ki imajo v svojem imenu - STAN, seveda gre za dogodke v Afganistanu in Pakistanu. Vendar ima s temi dogodki Kirgizija ravno toliko skupnega kot Slovenija z vojno na Kosovu. Kirgizija je varna. Narava je skoraj neokrnjena, saj je bila tudi v sklopu Sovjetske zveze Kirgizija predaleč od vsega.
Pri Helii smo navdušeni jedci, zato je tudi hrana eden izmed poudarkov te ture, gre za zanimiv preplet nomadske, kitajske in ruske kuhinje. Pridelana je na zdrav, ekološki način, veliko je zelenjave, na svoj račun pa pridejo seveda tudi ljubitelji mesa.
Nomadske, lahko bi rekli pastirske igre, pripravljajo za svoje veselje. V mestecih je glavni dogodek semanji dan, tudi živinski sejmi so še zelo aktualni.

Ostale zanimivosti vam pa razkrijemo, julija če se nam pridružite na potovanju

Gregor Košec
vodnik Helie